Ljubezen v času epidemije

Izvajalci 
Alma R. Selimović in udeleženci

Povsod maske, maske zunaj, znotraj in vmes, mehurčki, balončki, brezstičnost, distanca, pretnja, nevarnost, resnobnost, krivda, zoom zabave, šepeti o tistih, ki jih ni vzela bolezen, jim je pa korona odnesla projekte, delo, zaslužek in veselje do življenja. To ozračje je porodilo vprašanje, kako se počutijo v tem času gledališki ustvarjalci. Bistvo gledališča je vendar živ stik z gledalci! In se je rodil projekt Papir. 
Mogoče pa je to čas, da gledalec igralcu pove, kaj gledališče pomeni njemu? In so gledalci v času brez objemov in poljubov začeli pisati pisma igralcem (in drugim gledališkim ustvarjalcem) in jih še vedno pišejo. Pisma je mogoče prebrati na spletnem portalu slovenskega gledališča SiGledal, prvih sto, napisanih med 16. oktobrom in 31. decembrom 2020, pa je izšlo v knjigi 100 pisem mojemu igralcu. V knjigi se drenjajo različni pristopi, slogi, ravni jezika, členitve, nagovori in podpisi – prav tako kot barvito občinstvo v nabito polnem gledališču. 
In igralci, ko za tesno zaprtimi gledališkimi vrati pripravljajo nove predstave na zalogo in se trudijo ostati v čim boljši kondiciji? V Zapisih iz brloga lahko beremo o tem. 
Gledališče iz svoje zgodovine pozna obdobja mirovanja in prekinitev zaradi epidemij in drugih razlogov … nič do sedaj ga še ni ubilo. Gledališki sev je močnejši in proti njemu ni cepiva – ustvarjalci in gledalci ga gojijo in vzajemno prenašajo med seboj.