Tihožitje

Premiera 7. oktober 2020, Lutkovno gledališče Ljubljana 
Predstava traja 1 uro in nima odmora.
Predstavi sledita pogovor z ustvarjalci in ogled razstave. 
 
Režiser Tin Grabnar
Dramaturginja Tjaša Bertoncelj
Scenografka Sara Slivnik 
Kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič
Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalec zvoka, zvočnih in glasbenih učinkov Eduardo Raon
Lektorica Maja Cerar
Lutkovni tehnolog Zoran Srdić
Avtorica videa Vesna Krebs
Oblikovalec svetlobe Gregor Kuhar
 
Zasedba 
Asja Kahrimanović Babnik
Iztok Lužar
Zala Ana Štiglic
 
Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič
Producentka Alja Cerar Mihajlović
Lučni vodja Gregor Kuhar
Scenski tehnik Kemal Vrabac Kordiš
Izdelovalci lutk in scene Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Zala Kalan, David Klemenčič, Olga Milić, Uroš Mehle, 3dimension, Roglab
 
Teme življenje – smrt – odnos do živali – narava – animacija 
 
Tihožitje obravnava težko ulovljivo vprašanje živega. Kaj je notranja sila, ki ji pravimo življenje? Kaj sploh je življenje? Kako razumeti obstoj in kako njegovo nasprotje – smrt? Kaj pomeni – to življenje vzeti? Z obravnavo teh vprašanj se vzpostavlja senzibilen uprizoritveni jezik, ki se dotika temeljnih filozofskih raziskovanj bivanja, hkrati pa pri občinstvu poizkuša vzbuditi spoštovanje do vsega, kar razumemo kot živo. 
Umetnost ohranjanja živalskih teles se je uveljavila v kolonialistični viktorijanski dobi kot simbol prestiža in fizična manifestacija posedovanja in moči, predvsem v povezavi z eksotičnimi preparati iz osvojenih dežel. Do danes se je taksidermija razvila v različne smeri, ki presegajo naturalistično odslikavanje narave: v etično, antropomorfno, umetniško, lovsko-trofejno idr. Ta mnogoterost odslikava problematiko dvojnosti odnosa med človekom in živaljo, tudi konflikta med namenom in posledico. Lahko da simbolizira ljubezen do narave, a predstavlja tudi njeno svetohlinsko izkoriščanje. Ponazarja tanko mejo med spoštovanjem in čaščenjem ter okoriščanjem in popredmetenjem skozi prizmo polaščanja življenja in smrti. 
Za razpiranje te radikalne teme so potrebni tudi radikalni uprizoritveni postopki, ki neposredno razgrinjajo zaveso in soočajo s tematiko, v občinstvu pa lahko razprejo globoka čustvena, etična in filozofska vprašanja.
Predstava manifestira in preizkuša taksidermijo kot idejo ohranjanja življenja v potencirani obliki. Ustvari iluzijo življenja tam, kjer ga ni. Uporabi bit lutkovnega medija: oživlja ne-živo. Animacija poseže v realno življenje: animirana entiteta je bitje, ki je nekoč živelo in je umrlo pod človeško roko. 

Predstava je uvrščena na spletno platformo kakovostnih predstav za mlade Zlata paličica. https://www.zlatapalicica.si/predstava/tihozitje/