Strah in beda Tretjega rajha

Premiera junij 2021
Predstava traja 3 ure 30 minut in ima odmor. 
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci.  

Po motivih
B. Brecht: Strah in beda Tretjega rajha (Furcht und Elend des III. Reiches); H. Müller: Bitka (Die Schlacht) 
Režiserja Bor Ravbar, Jernej Potočan
Dramaturgi Tajda Lipicer, Brina Jenček, Tilen Oblak, Nik Žnidaršič
Scenografki Katarina Majcen, Katarina Planinc
Kostumografki Nika Dolgan, Katja Vrenko
Koreografki Mina Švajger, Suzana Krevh
Svetovalka za gib izr. prof. mag. Uršula Teržan
Svetovalka Urška Brodar
Avtorja video vložkov Katarina Majcen, Bor Ravbar
Fotografinja in oblikovalka projekcij fotografij Živa Brglez
Oblikovalca luči in zvoka Bor Ravbar, Jernej Potočan
Producentka Mija Špiler

Zasedba 
Mojka Končar, Suzana Krevh, Svit Stefanija, Matevž Sluga, Mina Švajger, Nika Manevski, Jan Slapar, Filip Štepec

Mentorice in mentorji
Dramska igra in gledališka režija prof. mag. Sebastijan Horvat, prof. Nataša Barbara Gračner
Dramaturgija izr. prof. dr. Aldo Milohnić, izr. prof. dr. Tomaž Toporišič
Scenografija prof. mag. Jasna Vastl
Kostumografija prof. Janja Korun, doc. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor doc. dr. Nina Žavbi

V sodelovanju z
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko 
izr. prof. dr. Irena Samide in študentje and students Mišo Jonak, Ajda Gabrič, Saša Kralj, Anja Matičič, Tim Miklavžina, Marko Senčar Mrdakovič

Produkcija drugega letnika UL AGRFT z naslovom Strah in beda skozi motive besedil Strah in beda Tretjega rajha Bertolta Brechta ter Bitka Heinerja Müllerja preizprašuje pojavne oblike fašizma in načine, kako se ta skoraj neopazno zažre v vsakdanje navade, dogodke in medosebne stike, tako v polju javnega kot tudi najbolj intimnega. Brecht in Müller sicer obdelujeta zgodovinski fašizem 20. stoletja, znotraj katerega raziskujeta intimo vsakdanjih ljudi, kljub temu pa njuna tenkočutna analiza meče senco tudi v sodobnost, ko se fašizem prepogosto razumeva le kot fantom iz preteklosti. Fašizem niso le kljukasti križi, uniforme in tanki. Fašizem niso le obritoglavci, koncerti skupine Skrewdriver in militantne navijaške skupine. Morda je še bolj nevaren tisti fašizem, ki se naseli v prestrašene ali razočarane posameznike in jih s časom spremeni v prestrašeno ali razočarano večino. Morda še bolj nevaren je fašizem, ki deluje po tihem in počasi, razrašča se za štirimi stenami in zatira upor, v zameno pa ponudi udobje. Fašizem, ki ni versko fanatičen, temveč praktičen. Nazadnje sploh ni več važno, ali masa ljudi sploh veruje v fašistično ideologijo, dovolj je že to, da se življenje slehernika podredi njegovim režimom zaznavanja in delovanja.